Fęrsluflokkur: Evrópumįl

Eru islamistar farnir aš sękja sér kynstur vopna ķ herbśšir NATO-rķkja?

Vanręksla og nķzka viš varnarmįl kemur nišur į öryggi Vesturlanda. Ķ Portśgal var vopn­­um og sprengi­efn­­um "stoliš ķ skjóli nęt­ur į svęši žar sem ör­ygg­is­mynda­vél­ar hafa veriš bilašar ķ meira en tvö įr" (Mbl.is). Viku sķšar er komiš ķ ljós hve al­var­leg­t mįliš er.

Ekki kom žó ķ ljós hversu miklu var stoliš fyrr en spęnski mišil­inn El Espanol sagšist hafa lista žess efn­is und­ir hönd­um.

Sam­kvęmt žeim hirtu žjóf­arn­ir

  1. 1.145 nķu mm riff­il­skot­fęri,
  2. 150 hand­sprengj­ur,
  3. 44 skrišdrekaįrįsar-­sprengj­ur (anti-tank grenades),
  4. 18 tįra­gassprengj­ur,
  5. 102 tķmasprengj­ur og
  6. 264 plastiksprengjur.

El Espanol seg­ist hafa séš list­ann eft­ir aš hann var send­ur žarlend­um yf­ir­völd­um. (Mbl.is)

Žaš gengur ekki aš svelta lögreglu og öryggisgęzlu, ž.m.t. heri, į Vesturlöndum, meš sķfelldum nišur­skurši pólitķkusa, sem gjarnan fśngera einna helzt sem stušpśšar į žaš, sem skamm­sżnir įróšurs­menn og fjölmišlar žrżsta į um, ķ staš žess aš fylgt sé langtķma-įętlunum og stöšugleika­stefnu, žar sem vanręksla viš lykilstošir samfélagsins kemur ekki til greina.


mbl.is Vopnum og sprengiefni stoliš frį hernum
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Einhliša drįpsherferš alręšissinna islamismans

Hver eru dęmin um drįpsįrįsir Gyšinga į nazista 3. rķkisins? Engin. Banatilręši Gyšings viš žżzkan sendi­fulltrśa ķ Parķs var eina undan­tekningin, sem žį einmitt sannar regluna. Hvar eru drįps­įrįsir krist­inna manna į 50 milljónir mśslima ķ Evrópu? HVERGI.

Ķ bįšum tilvikum var og er illręšis­viljinn allur hjį fulltrśum alręšisaflanna: nazistunum, sem frömdu sķn žjóšamorš į Gyšingum og öšrum, blįsaklausu fólki, og hjį fylgismönnum Rķkis islams, sem fremja hvert fjöldamoršiš eftir annaš, eins mörg og žeir komast yfir, į jafn-blįsaklausu fólki.

Hvaš er til rįša?

Ég hef lagt žaš til, aš rķkisstjórnir ķ Evrópu geri ISIS og öšrum illręšissamtökum žaš ljóst, aš mešan žau halda įfram hryšjuverkum gegn almennum borgurum, verši lokaš meš öllu fyrir straum mśslima inn ķ įlfuna. Žetta er raunar žaš, sem meirihluti Evrópumanna vill.


”Žjóšviljinn” og frišarumręšan, 1. grein

[Endurbirt śr Mbl. 3.2. 1984, s.33]

–– eftir Jón Val Jensson

Nokkur vešrabrigši hafa oršiš ķ afstöšu ķslenzkra sósķalista til kirkju og kristin­dóms, a.m.k. į ytra borši. Orsökin er ekki neitt uppgjör viš efnis­hyggju­grund­völl marx­ismans, heldur fyrst og fremst samskiptin viš frišarhreyfinguna, sem undanfarin žrjś įr hefur veriš ķ uppgangi į Vestur­löndum og m.a. nįš rękilegri fótfestu innan kristinnar kirkju. (Önnur įstęša, sem oft hefur haft žau įhrif aš milda fjandskap marxista śt ķ trś og kristni, er sś stašreynd, aš ótaldir kirkj­unnar menn hafa beitt sér af afli gegn žjóšfélagslegu misrétti ķ vestręnum löndum, oft ķ nafni kristinnar trśar, og hafa fįeinir žeirra jafnvel gengiš til lišs viš sósķalķska flokka utarlega į vinstri vęng stjórnmįlanna.)

Samskipti bįšum ašilum til góšs?

Ég get ķ sannleika sagt ekki óskaš sósķalistum nema hins bezta af žeim samskiptum viš kristna frišar- og réttlętissinna, sem komizt hafa į milli žessara ólķku hópa. Allt, sem dregur śr tiltrś sósķalista į efnishyggju marxismans og žeim sjįlfbirgingshroka margra žeirra, aš žeir bśi einir yfir réttum lausnum į vanda mannkyns, ętti aš geta oršiš žeim til góšs. En augljóst er, aš birting predikana- og greinarstśfa eftir presta ķ Žjóšviljanum og almennt talaš vinsamlegri tónn žess blašs ķ garš kirkjunnar bżšur žvķ heim, aš tryggir lesendur blašsins verši óvissari meš sinn marxisma og tżni nišur sķnum kreddulęrdómi. Žetta er aušvitaš ekki meiningin — og žess jafnvel gętt aš lįta helzt ekki fylgja slķkum tilvitnunum til presta annaš en žaš, sem beint eša óbeint nżtist mįlstaš Žjóšviljans sjįlfs. En „Andinn blęs žar, sem hann vill," segir heilög Ritning, og žaš er von mķn, aš žessar breyttu ašstęšur megi smįm saman gera ķslenzka sósķalista umburšarlyndari og nęmari gagnvart žvķ, sem kristindómurinn hefur fram aš fęra til lausnar į okkar andlegu og veraldlegu vandamįlum.

En hér er ekki stungiš nišur penna til žess aš ręša um žau hollu įhrif, sem mįlsvarar trśar og kirkju gętu haft į ķslenzka sósķalista (ž.m.t. kommśnista). Ętlun mķn er öllu fremur sś aš vekja athygli į žvķ, hvernig Žjóšviljinn hefur i žessu sambandi beitt vķsvitandi mistślkunum ķ umręšu sinni um frišarmįlin, m.a. meš žvķ aš notfęra sér śt ķ yztu ęsar róttęk ummęli nokkurra klerka, į mešan žagaš er um önnur ummęli žeirra og annarra, sem ekki ganga ķ sömu įtt. En af žessu mį rįša, hvaš ķ raun bżr į bak viš flangs Žjóšviljans utan ķ kristna frišarsinna. Ętti žaš aš geta kennt žeim sķšarnefndu aš varast aš reiša sig į fréttaflutning Žjóšviljans af frišarbarįttunni, af žvķ aš blašiš fjallar ekki hlutlęgt um višhorf kirkjunnar manna til strķšs og frišar, heldur tślkar žau aš vild eins og bezt getur hentaš stefnu Žjóšviljans sjįlfs. Aš óbreyttu vęri žvķ fįvķslegt aš ętla, aš kristnir frišarsinnar hafi jafngott af samskiptunum viš sósķalista eins og vęnta mį, aš sósķalistarnir geti haft af samskiptum viš žį fyrrnefndu.

Enn er aš geta eins įberandi žįttar ķ mistślkunum Žjóšviljans ķ žessu sambandi, ž.e. aš gera allt žaš, sem unnt er til aš sverta og rangfęra mįlflutning žeirra frišarsinna, kristinna sem annarra, er vilja knżja į um gagnkvęma afvopnun ķ staš einhliša uppgjafar Vesturveldanna. Öllu žessu munu gerš nokkur skil ķ žremur samfelldum greinum hér ķ blašinu.

Ofbeldi ķ staš rökręšna

Menn fengju harla ljóta hugmynd um mįlflutning Morgunblašsins af frišar­mįlum, ef žeir lęsu ašeins Žjóšviljann. Ķ žęttinum „Klippt og skoriš" ķ Žjóšviljanum 29. des. sl. mį greina nokkra hęfni ķ įróšurs­brögšum, en hins vegar örlar žar ekki į hęfileika til aš geta tekiš upp žrįšinn ķ skynsam­legri umręšu, žar sem „sķšasti ręšumašur" hafši skiliš viš efniš meš gildum rökum (ég vķsa hér til umfjöllunar Staksteina Morgunblašsins um frišarmįlin, sem brįtt veršur getiš nįnar). Ķ staš žess aš glķma viš žau rök į sanngirnis­grundvelli eru žau viljandi žöguš ķ hel ķ Žjóšviljanum og sķšan byrjaš hnśtukast ķ litlum tengslum viš efniš, eins og tķtt er ķ pólitķskri umręšu hérlendis. En žaš er vansi į góšum blašamanni aš vera ekki fęr um aš taka žįtt ķ rökręšum um žaš efni, sem hann tekst į hendur aš skrifa um. Auk žess lżsir žaš naumast viršingu fyrir mikilvęgi og alvöru frišar­umręšunnar aš una žvķ ekki, aš hśn lśti skynsemdar­rökum, heldur ljśga meš žögninni og öšrum mistślkunum.

Hrein valdbeiting er jafnan talin hin skżra mótsetning mįlefnalegra rökręšna. Margt af žvķ, sem skrifaš er ķ dagblöšin, viršist aftur į móti fremur hugsaš sem žjösna­kennd hagnżting į žvķ tękifęri aš hafa frjįlsar hendur til aš hagręša stašreyndum į kostnaš „andstęš­ingsins" heldur en alvarleg višleitni til aš taka žįtt ķ vitręnni umręšu, žar sem sannleikans er leitaš og hann stig af stigi leiddur ķ ljós meš žvķ aš skoša rök bęöi meš og móti įkvešnum mįlstaš. Žjösnahįttur af žvķ tagi mį kallast e.k. andlegt ofbeldi, en žetta er einmitt žaš, sem er einkenniš į umręddri grein ķ Žjóšviljanum.

„Klippt og skoriš" ķ Žjóšviljanum

Ķ inngangi aš rangfęrslum sķnum segir Žjóšviljinn: „Hinar almennu og lįtlausu frišarašgeršir į Žorlįksmessu ķ Reykjavķk og vķšar fara svo fyrir brjóstiš į Morgunblašs­mönnum, aš žeir sjį įstęšu til aš naggast (sic) og nudda utan ķ frišarsinna ķ fyrsta blaši eftir jól. Mogginn reynir nś eins og alltaf įšur aš gera frišarsinna og ašgeršir žeirra tortryggileg. Um žetta skulu nś nefnd dęmi." (Takiš vel eftir žessu sķšasta, viš eigum eftir aš skoša, hvaša dęmi verša notuš til aš sanna žessar fullyršingar.)

Žaš veršur engan veginn séš af žessum formįla, aš Staksteinagrein Mbl. 28. des. var ķ rauninni öll į bandi frišarstefnu. Žar var žvķ einmitt fagnaš, aš frišargangan į Žorlįksmessu hafi „fariš fram meš allt öšru sniši aš žessu sinni en undanfarin įr, žegar Samtök herstöšvaandstęšinga fóru žar meš forystu. Nś létu žeir til sķn taka, sem ręša um friš į öšrum forsendum en herstöšvaandstęšingar, sem vilja einhliša afvopnun Vesturlanda og aš hśn hefjist meš žvķ, aš Ķsland verši opiš og varnarlaust."

Ķ Staksteinagreininni er ennfremur vitnaš ķ įvarp žeirra, sem stóšu fyrir blysförinni, žar sem lżst er trś į mikilvęgi žess, aš Ķsland stušli aš friši og afvopnun į alžjóšavettvangi, m.a. meš žvķ aš vinna aš stöšvun į framleišslu kjarnorkuvopna. Höfundur Staksteina bętir viš: „Undir žetta og öll žau markmiš, sem lżst er ķ įvarpi blysfarenda gegn kjarnorkuvį į Žorlįksmessu, geta allir tekiš, sem unna friši. Hitt er ljóst, aš ekki eru allir į einu mįli um leiširnar aš markmišinu. Hvernig er bezt stušlaš aš friši og afvopnun? Hvaša leiš er įrangursrķkust til aš stöšva framleišslu kjarnorkuvopna? Hvaš er įtt viš meš „sérhverri višleitni" ķ žįgu frišar į jöršu?" (Auškennt hér, JVJ.)

Žaš eru žessar skynsamlegu og ešlilegu spurningar, sem Žjóšviljinn reynir aš lįta lķta śt sem ótękar und­an­fęrslur og mįlalengingar. En hljótum viš ekki aš reyna aš gera upp viš okkur, hvaša leišir séu raunhęf­astar og affara­sęlastar til aš tryggja heimsfrišinn? — Staksteinar hafa m.a. žetta aš segja um leiširnar:

„Žaš eru įtökin um leiširnar aš markmišunum, sem sett hafa svip sinn į umręšur į Vestur­löndum undanfarin įr. Žar telja sumir beztu leišina vera žį, aš Vesturlönd haldi aš sér höndum, lįti undir höfuš leggjast aš svara vķgbśnaši Sovétmanna ķ sömu mynt ķ žeirri von og trś, aš rįšamenn ķ Kreml sjįi aš sér viš žaš. Ašrir eru žeirrar skošunar, aš eina leišin til aš nį įrangri ķ afvopnunarmįlum sé, aš Vesturlönd sżni festu og treysti varnir sķnar, um leiš og reynt sé aš nį samkomulagi viš kommśnista­rķkin um gagnkvęma afvopnun. Sķšari leišin hefur oršiš ofan į hjį rķkisstjórnum Atlantshafsrķkjanna." Hvaša skošun sem menn annars hafa į afstöšu Staksteina­höfundarins, žį er a.m.k. ljóst, aš hann ręddi um mįliš meš rökum. Hér var frišar­hreyfingunni sżnd full viršing meš žvķ aš fjalla jįkvętt um markmiš hennar og freista žess aš fį botn ķ žaš, hvaša leišir séu raunhęf višleitni ķ žįgu frišar.

En ķ grein Žjóšviljans er allt žetta „klippt og skoriš" nišur. Žar er ekki minnzt einu orši į žaš, aš Mbl. setti ekki ašeins fram žį spurningu, hvaš įtt vęri viš meš „sérhverri višleitni" til frišar, heldur fylgdi žeirri spurningu eftir meš rökstuddum įbendingum um naušsyn žess, aš ekki verši lįtiš gott heita, aš sś afvopnunarleiš byrji meš einhliša stöšvun į framleišslu og uppsetningu kjarnorku­vopna ķ V-Evrópu, į sama tķma og Rśssar hafa raskaš stórlega vopnajafnvęgi ķ įlfunni meš uppsetningu eigin kjarnorkuflauga.

Žaš var į žaš bent ķ The Times 4. jan. 1983, aš tilboš Rśssa um aš fękka SS-20-flaugum (įn žess žó aš glata yfirburšum sķnum į žessu sviši), ef NATO-rķkin hęttu viš uppsetningu stżriflauganna, hefši alls ekki komiš fram nema vegna žess, aš vestręn rķki stóšu fast gegn öllum kröfum um einhliša afvopnun. Stefna gagnkvęmrar afvopnunar (multilateralism) hafši žannig žegar sżnt sig aš vera įrangursrķk til aš fį Rśssa til aš gera tilslakanir į yfirgangs­stefnu sinni.

En Žjóšviljinn slęr striki yfir allar skynsamlegar umženkingar um raunhęfa frišarvišleitni og segir: „Morgunblašiš skilur ekki bošskapinn til rķkisstjórnarinnar og žjóšarinnar og spyr af žjósti: Hvaš er įtt viš meš „sérhverri višleitni" ķ žįgu frišar į jöršu? Von aš Mogginn spyrji (— en Žjóšviljinn žegir hér vandlega um svar Morgunblašsins viš žessari spurningu! — Innskot JVJ). Blašiš hefur nefnilega gengiš allra gagna lengst ķ aš verja stefnu NATO og žaš herskįasta, sem uppi er hverju sinni ķ alžjóšastjórnmįlum." (Aths. JVJ: Varši žį Morgunblašiš innrįs og įrįsarstrķš Sovétrķkjanna ķ Afghanistan? Eša telst žaš kannski ekki svo „herskįtt" strķš?)

Raunhęf frišarvišleitni

Žjóšviljinn klykkir śt meš „rökstušningi" sķnum ķ žessu fyrra „dęmi" meš eftirfarandi oršum: „Morgunblašiš veit lķka af hyggjuviti sķnu, aš žaš styšur ekki sérhverja višleitni ķ žįgu frišar į jöršinni. Hvaša višleitni ķ žįgu frišar į jöršinni styšur Morgunblašiš?"

Ég tala aušvitaš ekki fyrir Morgunblašiš og myndi heldur ekki kęra mig um slķkt, žar sem ég er ekki aš öllu leyti sammįla žvķ um afstöšuna til frišar- og varnarmįla, enda žótt ég standi ķ meginatrišum meš žvķ gegn stefnu Žjóšviljans. En ég geng hér fram til varnar vegna žess aš Žjóšviljinn er aš varpa rżrš į grund­vallar­višhorf flestra fylgismanna Sjįlfstęšis­flokksins og fleiri flokka ķ žessu mįlefni: Frišur veršur naumast tryggšur meš einhliša frumkvęši Vesturveldanna ķ afvopnunar­mįlum į žeim tķma, sem žau eru veikari ašilinn ķ Evrópu bęši hvaš snertir hefšbundin vopn og kjarnorkuvarnir, heldur eigum viš aš žrżsta į um samhliša afvopnun stórveldanna įn žess aš raska um of, mešan į žessu stendur, žvķ „jafnvęgi óttans", sem hefur veriš grundvöllur frišar ķ Noršur- og Vesturįlfu sķšustu įratugi.

Žaš er einfalt mįl aš svara spurningu Žjóšviljans. Morgunblašiš styšur raunhęfa afvopnunarvišleitni. Spurningunni mį einnig svara meš öšrum spurningum: Hvaša frišar­višleitni studdi Chamberlain fyrir sķšari heimsstyrjöld? Ašgeršarleysi og undan­hald gagnvart hervęšingu Žżzkalands — meš žvķ kvašst hann tryggja „friš um vora daga". Allir vita hvernig fór. En hver var žį sś frišarstefna, sem raunhęfari var til aš tryggja friš į fjórša įratugnum? Hin „herskįa" hervęšingar­stefna Churchills! En žaš eru ekki ašrir en blindir menn, sem skoša slķka višnįmsstefnu til tryggingar friši sem „hernašar­hyggju" og „strķšs­stefnu" (en žetta eru hugtök, sem sósķalistum eru munntöm um varnarstefnu Vesturlanda).

Ég vil žvķ leyfa mér aš ganga lengra en Morgunblašiš meš žvķ aš fullyrša, aš „sérhver višleitni til frišar" žarf ekki aš vera til góšs, heldur geta sumar frišarleišir jafnvel verkaš til ills og leitt til ófrišar, žótt meiningin hafi veriš góš. Hér skal žvķ tekiš undir įlyktunarorš séra Žorbergs Kristjįnssonar ķ Helgar­póst­inum 27/10/83 (auškennt hér): 

„Kirkjan vill efla réttlęti, frelsi og friš į jörš og styšja alla raunhęfa višleitni til gagn­kvęmrar afvopnunar stórveldanna."

Eftirmįli

„Dęmi" Žjóšviljans um tilraunir Morgunblašsins til aš „gera frišarsinna og ašgeršir žeirra tortryggileg" voru tvö. Ķ 2. grein skulum viš taka til athugunar mešferš Žjóšviljans į sķšara „dęminu". En hafi ofangreint mįl varpaš nokkru ljósi į fölsunarįrįttu žess blašs, žį mun nęsta grein ekki sķšur verša lęrdómsrķk um žaš, hversu erfitt er aš treysta Žjóšviljanum til aš vera hlutlęgur ķ frįsögnum sķnum af žeim umręšum, sem nś eiga sér staš um frišarmįlin.

Jón Valur Jensson er cand. tbeol. og forstöšumašur Kvöldskólans į Ķsafirši.

------------

Jį, žaš var nś ķ žį tķš (1984). Grein žessa mį lķka lesa hér į Timarit.is, og žar sést meš henni mynd af höfundi, eins og hann leit śt žį!

Žetta var žriggja greina flokkur ķ blašinu, og birtist framhaldiš hér fljótlega.


"Barįttan um Frakkland" - Macron og Le Pen skiptust į um aš vera efst

Er meš allżtarlegan pistil um śrslit frönsku forseta­kosning­anna ķ fyrri umferš, žegar rśm­lega 40 milljónir atkvęša hafa veriš taldar, į Mogga­bloggi Ķslensku žjóš­fylk­ingar­innar, hér: Macron og Le Pen įberandi efst ķ frönsku forsetakosningunum. "Bylting," segir The Times.


mbl.is Barįttan um Frakkland
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Eine Strofe für Anna aus Frankfurt a/M

 

Die Anna kam nicht, um mich zu finden;

es ist mir doch mit ihr zu sprechen gelungen.

Ich hätte so gern für sie gesungen,

eine ehrliche Freundchaft mit ihr zu verbinden

auf Grund ihres Lächelns, so süß und heiß,

für mich wie ein wahrhaftig Siegerpreis!

q27iii17


Marķa Antoinette ķ fallöxinni 1793

Maria Antonia, f. erkihertogynja af Austurrķki 1755, 15. barn Marķu Theresu keisaraynju og Franz I keisara, varš kona Lśšvķks XVI Frakkakonungs. Byltingarmenn dęmdu žau til dauša. Seint veršur upp į hatriš logiš.

 

Ę, fįtękir kotungar kyntu til bįls

og krafan um sśpuna“ og braušin!

unz viš og sjįlf börnin vorum ei frjįls ...

skķtt veri meš hallaraušinn!

Ég fann, aš žaš kom eitthvaš kalt viš minn hįls ...

Ó, kvölin og höggiš og daušinn!

JVJ, į göngu aš kveldi 13.2. 2017

 16 įra ķ veišiklęšnaši, eftirlęti móšur sinnar

Mannsefni hennar, krónprinsinn, og tvķtug hśn 

 Įriš 1787  Meš tvö börn sķn

 Ķ Tuiliers-höll 1790.

 Meš žremur börnum sķnum.

 

 Žessi mynd er frį 1792.

 Hér er hśn fangi ķ Musteristurninum, um 1792.

 


Spįnarprinsessa, systir Filippusar konungs, sżknuš.

Image result for Cristina prinzessin Žaš er įnęgjulegt aš engin sekt sannašist į Cristinu Spįnarprinsessu ķ žvķ fjįrsvikamįli sem hįš var gegn eiginmanni hennar, fv. ólympķumanni ķ handbolta, Inaki Urdangarin, en fyrir žaš var hann dęmdur ķ dag ķ sex įra og žriggja mįnaša fangelsi. Hśn sleppur žó ekki viš fjįrsekt (hįlfa į viš hans) vegna žess aš hśn er talin hafa notiš žess fjįrgróša sem hann hafši af svikunum, en mešįbyrg var hśn ekki ķ sjįlfu lögbroti hans.

Gera menn rįš fyrir aš žau įfrżi dóminum.

Um Filippus konung og um viss ęttartengsl hans viš Ķsland hef ég fjallaš hér įšur: Heill Filippusi VI Spįnarkonungi.

Sbr. einnig hér: Ekki vantar vanžakklętiš ķ vinstri mśginn.


mbl.is Prinsessan sżknuš
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Um ESB-, Icesave- og SA/SI-tengsl "Višreisnar"

Sjį hér: Forsprakkar "Višreisnar" eru upp til hópa ESB-innlim­unar­sinnar - margir nafngreindir hér (į Fullveldis­vaktinni, 28. nóv.) og: Śr höršustu įtt. Dramb er falli nęst (į vef Žjóšar­heišurs, samtaka gegn Icesave, 4. nóv.).

Žarna bregšur Hönnu Katrķnu Frišriksson, nżkjörnum žing­flokks­formanni Višreisnar, einnig fyrir, įsamt bakgrunns-upplżs­ingum. Hśn er ennfremur andstęš­ingur fóstur­verndar­sinna.


mbl.is Hanna Katrķn žingflokksformašur Višreisnar
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Lokiš er nś stjórnarmyndunar­višręšum fimm ógęfuflokka

Hér er ķ upphafi vķsaš til žeirra vonarorša Gušm. Andra Thorssonar aš fimm­menn­ingarnir sem stóšu fyrir samtalinu gętu oršiš e.k. uppfylling bernskrar, saklausrar hetju­ķmyndar śr bókum Enid Blyton.

 

Komu hér saman "žau fręknu fimm",

foringjar heillarķkir?

Nei, stefnan var sķfellt simmsalabimm

og sjįlfum sér klaufarnir lķkir.


mbl.is Heišarlegast aš slķta višręšunum
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Ekki lofa žeir góšu ...

Ekki var Evrópusambands-umsókn mešal mest ręddu mįla fyrir kosningarnar, og ESB-śtibśiš "Višreisn" ręddi mįliš lengi vel ógjarna, en nś er snśiš viš blašinu! Hér er ort um refjar og svik ķ stjórnmįlum:

 

Vesalings vinstri menn

    į villugötum

sverjast ķ bandalag senn

    af svikahvötum,

teymdir hér aftur og enn

    af ESB-snötum.


mbl.is Fulltrśar flokkanna fimm nį vel saman
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Nęsta sķša »

Um bloggiš

Jón Valur Jensson

Höfundur

Jón Valur Jensson
Jón Valur Jensson

Hér endurbirtast mikilvægar greinar um grundvallarmál sem ég hef ritað á öðrum vefsíðum eða í blöðum, auk tilfallandi pistla öðru hverju. Og hér er ætlazt til að þeir sem leggja inn í kaupfélagið sýni lágmarks-kurteisi - og birti nafn sitt með. Aðal-blogg höfundar er HÉR (tenglar þar á fleiri). Netfang /e-mail : jvjensson@gmail.com

Įgśst 2017
S M Ž M F F L
    1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31    

Nżjustu myndir

  • P1010222
  • article-2571437-1BF681DA00000578-610 634x500
  • 11054348 721973557924495 4908948604505646644 n
  • 1 28 aquinas
  • Jón Valur Jensson

Heimsóknir

Flettingar

  • Ķ dag (19.8.): 0
  • Sl. sólarhring: 1
  • Sl. viku: 36
  • Frį upphafi: 91364

Annaš

  • Innlit ķ dag: 0
  • Innlit sl. viku: 23
  • Gestir ķ dag: 0
  • IP-tölur ķ dag: 0

Uppfęrt į 3 mķn. fresti.
Skżringar

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband